Hitri kontakt

RTZ SAŠKA

Stari trg 3, 3320 Velenje
+386 (0)3 896 15 47
+386 041 753 402
info(at)turizem-saska.si

Člani Regijske turistične zveze SAŠKA Turistična društva iz Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline, Koroške pokrajine

TURISTIČNO DRUŠTVO PETROVČE

Naslov: Petrovče 33, 3301 PETROVČE
Kontaktna oseba: Marjeta Groblar
Telefon, gsm: 041 709 156
Član RTZ SAŠKA od: 17 avg 2016
Nazaj na članstvo

Izvor imena kraja

Za leta 828 do 830, ko je oskrboval Ratbod francosko marko med Anižo in Litavo, je prišel moravski vojvoda Privina (Pribina), kateri je nad Slovani v Nitri, Ostrogom in Berni (Nitra, Ostrava, Brno) vladal, bežeč pred moravskim vojvodo Mogimirom čez Donavo k Ratbodu v vzhodno marko, s katerim se sprijazni. Od Ratboda kralju Ludviku predstavljen, na kraljevo povelje v sveti veri podučen in od solnograškega nadškofa na ime Bruno krščen, je bil v varstvo mejnemu grofu Ratbodu izročen.

Po prošnji Ratboda je dal kralj Ludvik Brunu kos Spodnje Panonije na reki Savinji v današnjem celjskem krogu – Savinjsko dolino z mejočimi kraji. Leta 835 je začel Bruno v tem kraju stanovati ter sezidati na izstoku Drete v Savinjo grad Altenburg (Verbovec; pozneje Moosburg, Močvirje – Mozirje).

Nekaj let pozneje je Bruno v sredi Savinjske doline stavil drugi grad, katerega je po sebi imenoval Brunovgrad – Brunberg.

Ko je bil grad dograjen, je sezidal četrt ure od gradu proti Celju cerkvico, katero je sveti Mariji posvetil in jo je nadškof Luipram Solnograški leta 850 blagoslovil. K tej cerkvi je Bruno odoločil nekaj okoli ležečega zemljišča, katerega je dal s plotom ograditi. Od plota, plotiti, pletiti, plesti, je dobil kraj ime Pletrovče – Petrovče.”

Tako o nastanku Petrovč piše kronist Gustav Potočnik, domnevno prvi nadučitelj na petrovški osnovni šoli.

Dvorec Novo Celje

Na ravnini med Petrovčami in Žalcem leži ena izmed najlepših stavb Spodnje Savinjske doline in hkrati ena najlepših baročnih arhitekturnih stvaritev pri nas sploh. Dvorec, katerega vzor je bil dunajski Schönbrunn, je sredi 18. stoletja na mestu ali v bližini starega dvorca Brunnberg (po domače Plumberk), katerega lastniki so bili med leti 1658-1752 baroni Miglio, dal pozidati grof Anton Gaisruck kot središče nove celjske gospoščine. Od tod izvira tudi njegovo ime.
Že pred prvo svetovno vojno je dvorec prešel v državne roke, Dravska banovina je v njem uredila umobolnico. Med vojno so Nemci spremenili Novo Celje v vojni lazaret. Tedaj so večino bolnikov iz umobolnice odpeljli v Linz, kjer so postali žrtve evtanazije. Danes nas na to opominja spomenik ob glavnem vhodu v kompleks Novega Celja.
Po osvoboditvi je bila v dvorcu dolgo časa bolnišnica za pljučne bolezni oz. dom onemoglih. Sedaj potekajo na stavbi obnovitvena dela.

Kljub vsemu je zunanjščina dvorca do danes ostala skoraj neokrnjena, dobršni del svoje avtentičnosti pa je, kljub izgubi celotne opreme in prečudovitih chinoserij, poslikanih tapet z elementi ognja, zemlje in vode ter s kitajskim motivom, ohranila tudi notranjščina. Pozornost poleg dvoramnega stopnišča še vedno pritegne velika dvorana, ki s svojim obokom preko tretjega nadstropja sega vse do podstrešja. Nekoč jo je krasila freska, ki kaže cesarico Marijo Terezijo v trenutku, ko izroča grofu Antonu pl. Gaisrucku gospoščino v zakup.

Impozanten je tudi vhod, do katerega vodi aleja brez. Krasita ga kipa Samsona in Herkula, delo Vida Königerja. Nad vhodnim portalom je razkošen balkon s kamnitno balustrado, v frontispicu pa grb grofov Gaisruckov. Veža omogoča privoz (dovoz) na dvorišče, iz nje pa vodi vhod v stranske prostore. Nekoč je bila v pritličju jedilnica z osrednjim stebrom, nasproti nje pa kapela s freskami Antona Lerchingerja, ki so

Petrovška bazilika

Cerkev Marijinega obiskanja v Petrovčah, med ljudmi bolj znana pod imenom Matera božja, je ena izmed petih Marijinih bazilik na Slovenskem. Že ves čas svojega obstoja slovi kot priljubljena Marijina romarska cerkev. Pred njenim glavnim oltarjem sta mdr. pobožno molila tudi habsburški cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana, ko sta bila leta 1844 na obisku v Celju.

Marijin kip, ki je po globokem prepričanju vernikov in romarjev milostni kip, naj bi umetnik delal po živem modelu. Umetnik in šola do danes nista znana.

Srednjeveško triladijsko gotsko cerkev so, kot poroča Valvasor, dali zgraditi pokneženi grofje Celjski.   V začetku 15. stoletja, še verjetneje pa je nastana v drugi polovici 14. stoletja. Pri tem seveda še starejši nastanek petrovške cerkve ni izključen. Sedanjo baročno podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. Glavno ladjo in vse stranske kapele je leta 1875 s freskami poslikal beneški slikar Jakob Brollo, strop prezbiterija pa v duhu rokokoja Anton Lerchinger. Pod prezbiterijem se nahaja grobnica baronov Miglio, lastnikov graščine in gospoščine Novo Celje, in prve slovenske pesnice Fani Hausmann, ki je nekaj časa preživela v novoceljski graščini.

Na koru so znamenite orgle italijanskega mojstra Gaetana Callide iz leta 1796, v tretji levi stranski kapeli pa je najstarejši oltar v petrovški cerkvi, t. i. “Plainerjev oltar” iz leta 1605.

Petrovški križi

Na severno-zahodni strani petrovške cerkve stoji skupina treh kipov, imenovanih Petrovški križi. Gre za kamnite kipe treh svetnikov v naravni velikosti, ki so nekoč stali na Brundi, na križišču pred vasjo. Po drugi svetovni vojni so jih zaradi širjenja ceste Celje-Ljubljana prenesli k cerkvi. So kvalitetno delo poznobaročnega graškega kiparja Vida Königerja, iz sredine 18. stoletja. Leta 1930 pa so bili deloma prenovljeni.


Adi Arzenšek

Adi Arzenšek se je rodil 27. decembra 1932 v Ajdovcu pri Novem mestu. V zgodnji mladosti se je družina preselila najprej v šentjur, kjer je bil oče učitelj, kasneje pa v Žalec. Tako je Adi postal Žalčan. Leta 1960 si je v Dobriši vasi pri Petrovčah ustvaril družino in dom. Tu je živel vse svoje preostalo bogato in ustvarjalno življenje; tu je leta 1994, star le 62 let, tudi umrl.

Klikni za povečavo Po poklicu je bil sicer strojni tehnik, ki pa je že v mladosti v sebi odkril željo po risanju s peresom ali po realističnem slikanju s čopičem. Kasneje je razvil posebno tehniko gravure na metalnih folijah in je še vedno edini oblikovalec te vrste. Leta 1973 je dobil status svobodnega umetnika.

Zgodaj je začel razstavljati, likovna umetnost je postala njegovo življenje, saj se je temu delu ustvarjalnosti v celoti predal. Leta 1966 je prvič razstavljal v Švici in uspel. Dežela in ljudje, ki jih je obiskoval več kot 20 let, so se mu tako priljubili, da je Švico imenoval kar “moj drugi dom”.

Adi Arzenšek je cenjen, samosvoj, edinstven umetnik.

Cerkvena lipa

Cerkvena lipa in stoletni kostanj

Ob cerkvi sredi vasi stoji po pripovedovanju domačinov stoletna lipa, ki je danes pod strokovnim nadzorom Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje. Temu simbolu slovenstva z latinskim imenom Tilia platyphyllos Scop., kot jo je poimenoval idrijski zdravnik in botanik J. A. Scopoli in za katero je že Plinij Starejši zapisal, da pomaga pri tisoč boleznih (“tiliae ad mille usus petendae”), je nekoč delalo družbo pet kostanjev. Stali so v neposredni bližini, na dvorišču Vodenikove domačije. Danes raste le še eden.

Petrovška šola nekoč in danes

Šola je bila ustanovljena leta 1873. Učilnice v občinski stavbi so bile za pouk neprimerne. Leta 1906 so zgradili novo šolo na mestu, kjer stoji še danes. Leta 1970 je bil dograjen prvi prizidek s telovadnico. Šola je takrat postala osemletka. Sedanjo podobo je dobila leta 1979, ko je bil zgrajen drugi prizidek. Leta 2001 so ji prizidali še telovadnico.

Obeležja NOB

Ob šoli stojita osrednji spomenik žrtvam druge svetovne vojne in doprsni kip Miroslava Širce, kjer vsako leto ob dnevu mrtvih potekajo žalne slovesnosti. Na področju krajevne skupnosti je še več obeležij, ki so jih postavili v spomin žrtvam druge svetovne vojne.


Vaška kapela Matere božje

Ob cesti nasproti šole stoji kapela, znana tudi pod imenom Teržanova kapela. Zgrajena je bila v prvi polovici 18. stoletja, po obnovi se v njej nahaja kip Marije Kraljice miru iz porušene spominske kapele v Arji vasi. Ta je bila zgrajena po prvi svetovni vojni in je stala ob odcepu ceste za Zaloško Gorico, pri mostu čez Ložnico.

Geografski opis

Območje krajevne skupnosti Petrovče obsega dve pokrajinski enoti:
» Ravninski del Spodnje Savinjske doline med Savinjo in Ložnico, ki so ga v geološki preteklosti oblikovali prodni nanosi Savinje in njenih pritokov, kjer so najboljša kmetijska zemljišča namenjena kmetijski dejavnosti, v največji meri poljedelstvu in pridelavi industrijskih rastlin, kot sta hmelj in sladkorna pesa.
» S terciarnimi terasami rahlo razgiban skrajni zahodni del Ložniškega gričevja na severni strani krajevne skupnosti in severno od Ložnice, za katerega so značilne pretežno travniške površine in deloma tudi gozd (Arnovski, Ruški in Zaloški gozd).

Savinja na skrajni južni meji krajevne skupnosti je največji vodotok, v katerega se zlivajo vsi potoki na njeni levi strani, ki tečejo skozi krajevne skupnosti, Lava in Ložnica ter Pirešica dolvodno v bližini Celja.

V spletu različnih krajinskih potez in značilnosti je zarisana podoba krajine naše krajevne skupnosti. Prostorski potencial krajine in njen položaj v razvojni osi urbanega razvoja med Celjem in Žalcem neposredno vplivata na utrip in kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev. Prostorski, gospodarski, socialni, tehnološki, kulturno-civilizacijski, zgodovinsko razvojni in številni drugi vplivi so učinkovali na celostni razvoj kulturne krajine, ki s svojskimi osnovami in poudarjenimi prvinami oblikuje enkratnost in neponovljivost vsakega domačega kraja.

Krajevno skupnost Petrovče sestavlja šest naselij: Petrovče, sedež krajevne skupnosti, ki so se zlile s sosednjo Dobrišo vasjo in Novim Celjem v povezano urbano naselje, Arja vas in Drešinja vas sta naselji v ravninskem delu s tipično obcestno pozidavo, naselja Ruše, Zaloška Gorica ter Mala Pirešica pa se razprostirajo v severnem rahlo razgibanem delu krajevne skupnosti.
Leta 2000 je bilo ob popisu v krajevni skupnosti 2.315 prebivalcev, 830 gospodinjstev in 679 stanovanjskih objektov.

ALEC-1GrižePetrovčeALEC-2

Turistično društvo Petrovče

Turistično društvo Petrovče
Petrovče 33
3301 Petrovče

Predsednica TD: Marjeta Grobler
Tel: 041 709 156
E-pošta: igrobler@siol.net
Društvo je bilo organizirano 30. oktobra 2001 na pobudo KS. Namen društva je skrbeti za lep in urejen videz vasi v KS, druženje krajanov, obujanje običajev, ohranjanje dediščine in okolja, informiranje turistov v kraju, organiziranje prireditev. Želimo, da bi bil naš kraj lep in gostoljuben za domačine kot tudi za ljudi, ki k nam prihajajo od drugod.
Po vseh vaseh so urejene napisne vaške grede, spomladi se vključujemo v čistilno akcijo in odpravljamo črna odlagališča, organiziramo predavanja na temo okrasni in zelenjavni vrtovi, kamor povabimo priznane strokovnjakinje iz Slovenije (Ruth Podgornik Reš, Mišo Pušenjak, Majo Podgornik, Štefko Kos Zidar …), z ocenjevanjem hiš, kmetij, poslovnih prostorov …, se vključujemo v vseslovensko akcijo – Moja dežela lepa in gostoljubna.
Skrbimo za kulturno dediščino in oživljanje starih običajev. V Gasilskem domu v Drešinji vasi že 11 let prirejamo razstavo velikonočnih dobrot, delavnico izdelave butar ter razstavo savinjskih jaslic. Na travniku pri Obrezovem kozolcu prirejamo košnjo po starih običajih. Pred prvim majem postavljamo mlaje po vaseh.
Sodelujemo pri izvedbi Petrovčevanja, ki poteka zadnji teden v maju oz. začetku junija. Zadnjo nedeljo v maju se na površinah okoli dvorca v Novem Celju odvija celodnevna prireditev za naše najmlajše, Pozdrav pomladi, polna lepih doživetij, zabave in smeha. Organiziramo pohod po poteh KS. Pri Gasilnem domu v Arji vasi smo posadili potomko najstarejše vinske trte – arnovčanko, okrog katere se zberemo spomladi ob rezi in jeseni, ko je trgatev. Tretjo soboto v oktobru pripravimo kostanjev piknik pri vaškem domu na Mali Pirešici. Letos smo ga po desetih letih, zaradi dežja, žal, morali odpovedati.
Vključujemo se v prireditve na nivoju občine. Sodelujemo pri izvedbi tradicionalne hmeljske poti, ki je bila leta 2011 izbrana za drugo najboljšo tematsko pot v Sloveniji. Ob dnevu turizma, 27. septembra, se pridružimo Turistični tržnici v organizaciji Turistične zveze Žalec.
Naše člane vsako leto popeljemo na ekskurzijo po Sloveniji. V prostorih OŠ Petrovče se med šolskim letom izvajajo delavnice za naš podmladek, kjer izdelujejo zanimive izdelke iz raznih materialov. Otrokom pa so namenjene tudi pravljične urice.
Dogodke in aktivnosti objavljamo na spletni strani KS Petrovče.si, v lokalnem časopisu, Petrovških novicah, Utripu.
V jesensko-zimskem času želimo izvesti še delavnice izdelave adventnih venčkov ter kaligrafije ter mini kuharski tečaj. Planiramo tudi dan smučanja, bo ga organiziran na Cerknem. Primerno bo za odrasle in otroke.

Marija Vaš