Kapela stoji ob kmetiji Rutnik na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem.
Ključne elemente ponudbe in hkrati tudi razvojne priložnosti občine na področju turizma predstavljajo izletniški turizem s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine in naravnih zanimivosti, ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi ter turizem na podeželju oz. ponudba turističnih kmetij. Med najbolj obiskane turistične zanimivosti in izletniške točke spadajo ponudbe Muzeja Ravne na Koroškem: Prežihova bajta, Stara železarna (Štauharija) in Forma viva Ravne.
Obstoječa ponudba na celotnem območju občine je prilagojena predvsem dnevnim turističnim obiskovalcem – izletnikom. Nastanitvene zmogljivosti ne dosegajo zadostnega števila postelj, večje kapacitete nudita le Mladinski hotel Punkl in Hotel Delalut.
Turistično informativna dejavnost je organizirana v Turistično informacijskem centru - TIC, ki deluje v okviru Zavoda za lulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem. Na območju občine delujejo tri turistična društva, ki skrbijo predvsem za organizacijo turističnih prireditev v občini. Za urejenost krajev in organizacijo prireditev trenutno skrbijo ožji deli občine, tj. krajevne, četrtne in vaške skupnosti.
Prenočitvene zmogljivosti – 1. 1. 2017
Vrsta objekta |
Število objektov |
Število sob |
Zmogljivosti - ležišča skupaj |
Zmogljivosti - stalna ležišča |
Skupine nastanitvenih objektov - SKUPAJ |
Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317, ko je pridobil sodne pravice. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna.
Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). Krojaški ceh je v Guštanju deloval od leta 1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti.
Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja .
Osnova za razvoj je bilo jeklarstvo, ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na Bližnji in Daljni vzhod ter v Rusijo. Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt.
Razvoj
ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala
kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so
zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za
pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti
elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo
industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z
razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki
je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na
Koroškem.