Slomšek je posebej poskrbel za novo cerkev sv.Primoža.
Prvotna cerkev je bila sezidana leta 1789, znano pa je, da je bila v
Sv.Primožu na Pohorju še starejša cerkev, vendar tudi ta ne na mestu,
kjer stoji današnja. Leta 1840 je Sv.Primož škof ponovno povzdignil v
kuracijo, zgradili so novo cerkev in župnišče.
Cerkev so blagoslovili leta 1844 in med navzočimi duhovniki je bil tudi Slomšek - takratni vuzeniški dekan.
Popotnik, ki se odloči da bo zavil z glavne ceste
Dravograd – Maribor proti slemenom Pohorja, bo najkrajšo pot našel pri
Vuzenici. Tod naj bi že v davnih časih vodila stara furmanska pot iz
Vuzenice (www.vuzenica.eu) do Sv. Primoža na Pohorju in naprej preko sedla Mačkovega križa do Slovenj Gradca.
Ko se iz gosto naseljene doline Cerkvenice
odcepimo pri gostilni Prodnar na transverzalo do Kop, ali se peljemo z
avtomobilom naprej po asfaltirani cesti, pridemo na hribovite obronke
Pohorskega masiva. Mimo prvih samotnih kmetij skozi gozd pridemo do
večje krčevine med Pohorskimi gozdovi. Na majhnem hribčku nas preseneti
belina prijazne cerkvice Sv. Primoža Preprosta lepota te skromne
Pohorske vasice prevzame vsakega obiskovalca, da postoji in se razgleda
po tej čudoviti Pohorski pokrajini.
Vasica je zaselek z nekaj stanovanjskimi hišami,
ki mu razpoznavnost daje prav cerkev Sv. Primoža. Cerkev, ki je prvotno
stala na primoškem vrhu, je v listinah šentpavelskega samostana prvič
omenjena leta 1436, sedanjo cerkev pa so začeli graditi leta 1789.
Vasica leži prav ob vznožju Kop( www.kope.si ) Od tod je lep razgled na
zelo kvalitetna smučišča na Pohorju. Še malo naprej po lepo vzdrževani
cesti in že smo pod vrhom Pohorja na spodnji postaji sedežnice.
Seveda pa daje pokrajini poseben čar razgled na
samotne kmetije ali celke, ki so na redko posejani po gozdni krajini.
Gozdovi, gozdovi, … in samotne kmetije. Čudoviti panoramski razgledi
privabijo popotnike, kolesarje in turiste, ki jim naravna krajina nekaj
pomeni.
Samota in trdo življenje je obrusila Pohorce tako,
da so navzven videti trdi in nedostopni ljudje. Ko pa vzpostavimo prvi
stik nas preseneti gostoljubnost in prijaznost teh ljudi.
Bližnji sosedi sta fari Sv. Antona in Sv. Janeza,
ki ga domači kličejo kar Šentjanž. Ljudje so v prizadevanjih za obstoj
med sabo močno povezani. To potrjuje tudi Turistično športno društvo Sv.
Primož na Pohorju – Šentjanž nad Dravčami, ki združuje omenjena dva
sosednja zaselka. S svojo dejavnostjo prispeva k boljši kvaliteti
življenja v kraju in vabi mlade, da ostanejo v domačem kraju.