Skomarje je strnjena vas, ležeča na južnem Pohorju, na nadmorski višini 944 metrov, ki se kot Sveti Lambert prvič omeni leta 1313, kot kraj Scomer pa leta 1348. Arheološke najdbe v okolici pričajo o tukajšnjem življenju v času pred našim štetjem. Župnija Skomarje je vse do leta 1787 spadala v pražupnijo svetega Martina Šmartno pri Slovenj Gradcu, leta 1891 pa postane samostojna. Župnišče je iz leta 1788 in danes so v njem Vodovnikova zbirka, prostor za druženje in etnološka zbirka mečkega orodja za izdelavo cokel in šikelnov – značilne lesene kritine. Cerkev svetega Lamberta je sicer omenjena že leta 1313, sedanja je iz 15. stoletja in je bila v preteklih letih obnovljena.
V kraju je tudi tipična kmečka hiša iz leta 1803, imenovana Skomarska hiša, v kateri potekajo kulturne prireditve. V nekdanji osnovni šoli, ki je delovala od 1879 do 1979, je taborniški dom. Okoli 200 prebivalcev kraja se preživlja s kmetijstvom, gozdarstvom in v novejšem času s turizmom.TURISTIČNO DRUŠTVO SKOMARJE ali TD Skomarje je bilo ustanovljeno leta 2001, na pobudo kmetov, ki so se ukvarjali s turizmom na svojih kmetijah in nekaterih posameznikov, ki so menili, da se bomo združeni v TD lahko bolje predstavili širšemu krogu ljudi in s skupnimi močmi poskrbeli, da se bodo ob ponudbi, ki jo društvo lahko pripravi, bolje in prijetneje počutili in ponesli glas o našem kraju širom po Sloveniji.
Skomarje, idilična vasica na južnih obronkih Pohorja, predstavlja s svojo lego in nadmorsko višino 944m eno najvišjih naselij v Sloveniji. S svojo lepoto, svežim zrakom in neokrnjeno naravo, je že nekoč privabljalo ljudi, ki so iskali miru in sprostitve.
Na začetku prejšnjega stoletja je dr. Fran Mišič, ki je Skomarje imenoval Pohorski Parnas, zapisal: » V taki višini nima Pohorje nobene druge sklenjene vasi, nobene župne cerkve, sploh nobene naselbine, ki bi bila tako svetla, sončna, jasna, tako odprta in razgledna, tako lepa in očarujoča kot Skomarje. Ni čuda, da je Pohorje prav tu rodilo svojega pevca!«
Res je, 22. aprila 1791 se je rodil Jurij Vodovnik, ki je postal ljudski pesnik, pevec, igrc, bil pa je tudi tkalec, zeliščar in zdravilec. Zapustil nam je bogato dediščino, mnoge njegove pesmi so se ohranile preko ustnega izročila, živijo med ljudmi pripovedujejo o življenju časa, v katerem je živel.