Stari Rimljani so nam zapustili množico modrih rekov in pregovorov. Eden najbolj znanih je mens sana in corpore sano, kar pomeni »zdrav duh v zdravem
telesu«. Dobro telesno počutje ugodno vpliva na naše razpoloženje, duhovna svežina pa drži pokonci tudi naše telo, zato je pametno poskrbeti za oboje – za telo in duha. Ker v poplavi vsakdanjih skrbi na to pogosto pozabljamo, lahko poskusimo zamujeno vsaj malce popraviti med dopustom.
Rimske Toplice spadajo med tiste kraje, kjer si lahko v vročih poletnih mesecih na različne načine osvežimo telo in duha. Nekateri se najbolj navdušujejo nad kopanjem v zunanjih termalnih bazenih Aqua Roma, drugi imajo rajši savno in kopeli vodnih nimf, tretje najbolj privlačijo zanimive izletniške točke v okoliških krajih.
Na Kopitnik in Veliko Kozje
V Sloveniji je več kot osem tisoč kilometrov označenih planinskih poti. Njihova mreža je zelo gosta tudi v Posavskem hribovju, ki se razprostira vzdolž Save vzhodno od Ljubljanske kotline. Iz Rimskih Toplic se lahko povzpnemo na dva zanimiva vrhova – na skoraj tisoč metrov visoko Veliko Kozje in na dobrih devetsto metrov visok Kopitnik.
Veliko Kozje je slikovita gora z belimi stenami, ki se dvigajo iz strmih gozdnatih pobočij. S prepadnega roba na vrhu je lep pogled na razgibano pokrajino med Savinjo in Savo. Izlet lahko podaljšamo do cerkve sv. Lovrenca in še naprej do Lisce. Okolico cerkve vsako pomlad obarvajo modri cvetovi clusijevega svišča, zato je razglašena za naravni botanični spomenik.
Na drugi strani Savinje nasproti Velikega Kozja leži Kopitnik. Njegov vrhnji del je razpotegnjen in upognjen v obliki kopita, sam vrh pa leži na zelo zračnem in prepadnem skalnatem pomolu, zato je tam potrebna precejšnja previdnost. Približno četrt ure stran stoji planinska koča, izlet pa lahko podaljšamo še do uro oddaljenega planinskega doma v Gorah. Vzpon iz Rimskih Toplic na Kopitnik traja približno uro in pol, na voljo pa imamo več poti.
Na Aškerčevo domačijo in v Lurd
Ena izmed dveh poti, ki se začneta pri Rimskih Termah, pelje mimo Aškerčeve hiše v vasi Senožete. Na njenem pročelju nas pozdravi pesnikov relief, znotraj pa si lahko ogledamo precej predmetov iz njegovega časa. Tu so starodavne podobe in pohištvo, ki si ga je kupil kot ljubljanski mestni arhivar, vse to pa je le kulisa razgibane pripovedi o njegovem življenju. V tej hiši je Aškerc preživel velik del mladosti, mi pa lahko svojo mladostnost ohranimo tudi z udeležbo na pohodu po Aškerčevi poti, ki je na sporedu vsako leto v juniju.
Pot na Kopitnik, ki se začne na drugem koncu Rimskih Toplic, pa pelje mimo cerkve, ki je bila leta 1886 prva pri nas posvečena lurški Materi božji. Postavil jo je Edvard Janžek, župnik v Šmarjeti (danes je to del Rimskih Toplic), ki se je v tistem času udeležil velikega romanja v Lurd, od koder je za cerkev prinesel več dragocenih spominkov. Cerkev je hitro postala priljubljena božja pot. Poleg domačinov so vanjo radi zahajali gostje iz bližnjega zdravilišča, ki so stene »okrasili« s svojimi podpisi. Njihovo zaupanje v Marijino priprošnjo in varstvo izražajo votivne podobe, nekateri med njimi pa so v cerkvi hvaležno pustili tudi svoje bergle.
V Laško, Jurklošter in Zidani Most
Septembra bo minilo sto šestdeset let, odkar je v Ljubljano iz Celja pripeljal prvi vlak. V tej luči je zanimiv izlet do Zidanega Mosta, kjer so že Rimljani zgradili prvi most čez reko Savo. Danes so v Zidanem Mostu kar trije mostovi, dva železniška in cestni. Najstarejši je iz leta 1826, najmlajši pa je bil zgrajen sto pet let pozneje.
