Tam, kjer so se razprostirale nekoč prevaljske fužine, Farska vas in Guštanj, je ležalo nekoč jezero. Na Temeljnovem vrhu pa je živel ob obrežju imovit graščak, ki je imel tri lepe hčerke. Prvi je bilo ime Marija, drugi Barbara, tretji Rozalija. Kaj rade so se hčerke vozile v čolnu po jezerski gladini. Obiskovale so sosednjega graščaka na severni strani jezera, koder teče sedaj železnica. Ko so se na večer vračale domov, je hud vihar razburkal jezerske valove in premetaval ladjo kakor orehovo lupino. Ni bilo pomoči, hčerke so utonile. Graščak je ukazal hlapcem, naj iščejo otroke, a vse zaman. Niti najmanjšega sledu ni bilo o njih. Graščak se zaobljubi, da hoče tam, kjer bo našel trupla, sezidati svetišča. Prišla je velika vidra in prejedla v soteski pri Guštanju velikansko skalo, da je voda mogla odtekati. Še danes leži tu peč v Meži in se imenuje Votla peč, pod njo pa teče Meža. Jezero je usahnilo in našli so trupla. Kjer je našel grof hčerko Marijo, je sezidal cerkev na čast Devici Mariji, ki se še danes imenuje Devica Marija na jezeru. Kjer je našel hčerko Barbaro, je postavil cerkev sv. Barbare in kjer je našel Rozalijo, pa je sezidal votlino, v kateri počiva Rozalija. Dr. Franc Kotnik, priznani narodopisec in književni zgodovinar je zapisal tri različice pripovedke o nastanku treh cerkva na Prevaljah. Pripovedke so izšle v knjižici Storije, ki je izšla leta 1924.
Prva sobota v septembruv času Jesenskih srečanj je že nekaj let rezervirana za najbolj množično kolesarsko prireditev na Koroškem. Krejanov memorial poteka na Prevaljah in okoliških hribih v organizaciji Alpsekga smučarskega kluba Fužinar. Prireditev je posvečena spominu na enega izmed začetnikov gorskega kolesarjenja na Koroškem, Tonču Krejanu. Na 31km dolgo, ne preveč zahtevno progo, se poda vsako leto tudi več kot 300 kolesarjev.
Vsako leto v mesecu junijo ŠD Puclpam organizira malonogometni turnir v sklopu občinskega praznika. Organizatorji poskrbijo za dobro vzdušje in primerna nagrade, kar privabi številne kakovostne ekipe.
V srednjem delu Mežiške doline je občina Mežica. V 16. stoletju se prvič omenja kot rudarsko mesto. Fužine v Mežici so bile zasnovane leta 1776. Rudarstvo ima tu večstoletno tradicijo dsaj so rudna bogastva pod Peco izkoriščali že v poznem srednjem veku. Ob rudniku se je vedno bolj razvijala tudi predelovalna industrija, katere deli uspešno delujejo še danes. Z rudnikom je bil močno povezan tudi celotni razvoj mesta, rudarji pa so narekovali tudi utrip pestremu kulturnemu življenju. Danes je Mežica poznana tudi po turizmu, predvsem po podzemlju Pece z rudarskim muzejem. Prireditve v Mežici med drugimi društvi pripravljajo tudi člani TD. Najbolj poznana je Tradicionalni božično – novoletni koncert v podzemlju Pece.