Hitri kontakt

RTZ SAŠKA

Stari trg 3, 3320 Velenje
+386 (0)3 896 15 47
+386 041 753 402
info(at)turizem-saska.si

Člani Regijske turistične zveze SAŠKA Turistična društva iz Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline, Koroške pokrajine

TD Rimske Toplice

Naslov: Toplice 2, 3272 Rimske Toplice
Kontaktna oseba: Samo Lah
Telefon, gsm: 041 522 719
Član RTZ SAŠKA od: 20 jan 2021
Nazaj na članstvo

Izletniške točke v okolici Rimskih Term

2. 8. 2009 | Andrej Praznik | Razvedrilo
Poslušaj članek

Stari Rimljani so nam zapustili množico modrih rekov in pregovorov. Eden najbolj znanih je mens sana in corpore sano, kar pomeni »zdrav duh v zdravem
telesu«. Dobro telesno počutje ugodno vpliva na naše razpoloženje, duhovna svežina pa drži pokonci tudi naše telo, zato je pametno poskrbeti za oboje – za telo in duha. Ker v poplavi vsakdanjih skrbi na to pogosto pozabljamo, lahko poskusimo zamujeno vsaj malce popraviti med dopustom.




Rimske Toplice spadajo med tiste kraje, kjer si lahko v vročih poletnih mesecih na različne načine osvežimo telo in duha. Nekateri se najbolj navdušujejo nad kopanjem v zunanjih termalnih bazenih Aqua Roma, drugi imajo rajši savno in kopeli vodnih nimf, tretje najbolj privlačijo zanimive izletniške točke v okoliških krajih.

Na Kopitnik in Veliko Kozje
V Sloveniji je več kot osem tisoč kilometrov označenih planinskih poti. Njihova mreža je zelo gosta tudi v Posavskem hribovju, ki se razprostira vzdolž Save vzhodno od Ljubljanske kotline. Iz Rimskih Toplic se lahko povzpnemo na dva zanimiva vrhova – na skoraj tisoč metrov visoko Veliko Kozje in na dobrih devetsto metrov visok Kopitnik.

Veliko Kozje je slikovita gora z belimi stenami, ki se dvigajo iz strmih gozdnatih pobočij. S prepadnega roba na vrhu je lep pogled na razgibano pokrajino med Savinjo in Savo. Izlet lahko podaljšamo do cerkve sv. Lovrenca in še naprej do Lisce. Okolico cerkve vsako pomlad obarvajo modri cvetovi clusijevega svišča, zato je razglašena za naravni botanični spomenik.

Na drugi strani Savinje nasproti Velikega Kozja leži Kopitnik. Njegov vrhnji del je razpotegnjen in upognjen v obliki kopita, sam vrh pa leži na zelo zračnem in prepadnem skalnatem pomolu, zato je tam potrebna precejšnja previdnost. Približno četrt ure stran stoji planinska koča, izlet pa lahko podaljšamo še do uro oddaljenega planinskega doma v Gorah. Vzpon iz Rimskih Toplic na Kopitnik traja približno uro in pol, na voljo pa imamo več poti.

Na Aškerčevo domačijo in v Lurd
Ena izmed dveh poti, ki se začneta pri Rimskih Termah, pelje mimo Aškerčeve hiše v vasi Senožete. Na njenem pročelju nas pozdravi pesnikov relief, znotraj pa si lahko ogledamo precej predmetov iz njegovega časa. Tu so starodavne podobe in pohištvo, ki si ga je kupil kot ljubljanski mestni arhivar, vse to pa je le kulisa razgibane pripovedi o njegovem življenju. V tej hiši je Aškerc preživel velik del mladosti, mi pa lahko svojo mladostnost ohranimo tudi z udeležbo na pohodu po Aškerčevi poti, ki je na sporedu vsako leto v juniju.

Pot na Kopitnik, ki se začne na drugem koncu Rimskih Toplic, pa pelje mimo cerkve, ki je bila leta 1886 prva pri nas posvečena lurški Materi božji. Postavil jo je Edvard Janžek, župnik v Šmarjeti (danes je to del Rimskih Toplic), ki se je v tistem času udeležil velikega romanja v Lurd, od koder je za cerkev prinesel več dragocenih spominkov. Cerkev je hitro postala priljubljena božja pot. Poleg domačinov so vanjo radi zahajali gostje iz bližnjega zdravilišča, ki so stene »okrasili« s svojimi podpisi. Njihovo zaupanje v Marijino priprošnjo in varstvo izražajo votivne podobe, nekateri med njimi pa so v cerkvi hvaležno pustili tudi svoje bergle.

V Laško, Jurklošter in Zidani Most
Tudi v širši okolici Rimskih Toplic je vrsta zanimivih izletniških točk. Više ob Savinji leži ob vznožju slikovitega Huma Laško, kjer se lahko med drugim sprehodimo po starem trškem jedru in povzpnemo do gradu. Čaroben je tudi Jurklošter v dolini Gračnice, kjer so se ob koncu 12. stoletja naselili kartuzijanski menihi. Ti so že davno odšli, vendar Jurklošter kljub temu ni povsem potonil v pozabo. V novejšem času smo o njem precej slišali tudi zaradi odkritja domnevnega groba Veronike Deseniške.

Septembra bo minilo sto šestdeset let, odkar je v Ljubljano iz Celja pripeljal prvi vlak. V tej luči je zanimiv izlet do Zidanega Mosta, kjer so že Rimljani zgradili prvi most čez reko Savo. Danes so v Zidanem Mostu kar trije mostovi, dva železniška in cestni. Najstarejši je iz leta 1826, najmlajši pa je bil zgrajen sto pet let pozneje.

Naše aktivnosti

  • Redni občni zbor
  • Priprava in sprejem novega statuta društva in ostalih pravilnikov
  • Aktivno sodelovanje pri nadaljnjem načrtovanju in izgradnji bazenskega kompleksa
  • Aktivnosti za pridobitev zemljišč pri Turist biroju
  • Urejanje Turist biroja z okolico
  • Obnova opreme v TB
  • Čistilne in delovne akcije
  • Organizacija strokovnih predavanj in ekskurzij
  • Kolesarjenje Rimske Toplice Jurklošter - pomladansko in jesensko
  • Odbojka na mivki Turnir družin
  • Pohodništvo
  • Rimske igre
  • Sodelovanje na pohodu po Aškerčevih poteh
  • Urejanje igrišča
  • Urejanje zelenic
  • Sofinanciranje prireditev
  • Veseli december
  • Sofinanciranje programov šole, vrtca, turističnega krožka, itd...
  • Sodelovanje s KS in vsemi društvi v kraju
  • Sodelovanje z Rimskimi Termami
  • Turistično vodenje
  • Dan Rimljanov s kuhanjem golaža
  • Priprava prospektov, propagandni material, Turistično vodenje
  • Skupne prireditve, ki jih organizira Aqua Roma, TD in KS
  • Prizadevanje in priprave na ustanovitev TIC-a
  • Pohodne poti - urejanje in označevanje teh poti po KS Rimske Toplice
  • Sofinanciranje obnove Frjače
  • Izvajanje tekmovanje v sodelovanju z Društvom upokojencev in Aquaromo RT za odprto prvenstvo za prehodni pokal Aquaroma v ruskem keglanju in balinanju.

Zdravilišče Rimske Toplice[uredi | uredi kodo]

Toplice se omenjajo že v rimski dobi, Rimljani naj bi uredili prve bazene s toplo, vročo in mrzlo vodo na mestu današnjih Rimskih Toplic, na desnem bregu Savinje, kjer pod visokim Stražnikom (655 m), iz razpok v triadnih dolomitnih skalah, izvirajo termalni vrelci. O tem pričajo tudi v letih od 1769 do 1845 najdeni zaobljubni spomeniki in žrtveniki posvečeni boginjam in nimfam, ki so jih, takšna je bila navada, darovali v zahvalo za svojo ozdravitev.

Toplice se prvič pisno omenjajo v oglejski listini iz leta 1486, za časa katere so bile že 30 let v rokah Habsburžanov, ki so si jih pridobili, po izumrtju celjskih grofov (1456), z laško gospoščino vred.

Zdraviliške Rimske Toplice na razglednici iz leta 1963

Prvi preobrat v zgodovini toplic je bil leta 1840, ko je območje vrelcev z okolico v imenu svoje žene Amalije kupil nekdanji tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, ki je ozdravel zaradi zdravilne moči tamkajšnje termalne vode. Do tedaj skromno zdravilišče je spremenil v sodobno letovišče in mu nadel propagandno ime Rimske Toplice. Za potrebe zdravilišča se je zajelo dva močnejša vrelca in se ju poimenovalo Amalijin (38,4 °C) ter Rimski (36,3 °C) vrelec. Z gradnjo Sofijinega dvorca je število sob povečal z 38 najprej na 100 kasneje pa še na več kot 200. Na ravnem platoju s kostanjevim drevoredom je bila na eni strani topliška cerkev, na drugi pa paviljon za orkester, ki je igral ob popoldnevih na prostem, ob večerih pa v kopališkem salonu. Na voljo je bila igralnica za biljard, v gozdu teniško igrišče in na pobočju strmega travnika pokrito kegljišče. Ko je bila skozi Rimske toplice speljana proga Dunaj – Trst (po letu 1848), je kraj obiskalo še več gostov. Ti so bili tuji premožneži iz Trsta, MadžarskeZagreba ali celo iz Amerike. Največ pa je bilo Nemcev iz raznih krajev monarhije. Senzacija za goste in okolico je bila angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, ki se je mudila v Rimskih Toplicah leta 1879 in se je iz njih odpravljala na izlete v sosednje kraje. Najimenitnejši so imeli navado posaditi kakšno eksotično drevo v kopališkem parku, tako danes domu orjaških sekvoj, kanadske čuge, japonske hloe, ciprese, tise, kalifornijske cedre in drugih zanimivih dreves. Ruski ujetniki so med 1. svetovno vojno zgradili 2 km dolgo sprehajališče skozi gozd („Ruska steza“). Pomembna pridobitev kraja pa je bilo termalno kopališče na prostem, ki deluje že od leta 1931. Med 2. svetovno Vojno pa so toplice zasedli nemški ranjenci in lastnik toplic(iz Uhlichovega rodu) se je proti koncu vojne z družino odselil.

Po koncu vojne so toplice pripadle JLA, ki jih je namenila zdravljenju in okrevanju svojih pripadnikov. Povsem naše, domače in slovenske niso bile toplice nikoli. Družina Uhlich je dobro gospodarila in je nekoč skromno zdravilišče spremenila v letovišče svetovnega slovesa, vendar z domačini ni živela v sožitju temveč se vedla gospodovalno. Tudi v obdobju Jugoslavije, ko je zdravilišče upravljala JLA, so bile toplice za domačine bolj ali manj nedostopne.

Od leta 1991 in odhoda JLA se poskuša Rimske Toplice oživiti. Kar končno tudi uspe 17. novembra 2005, ko postane Država po sklepu vlade družbenica v Medicinsko rehabilitacijsem centru in hkrati soudeleženka pri oživljanju Rimskih Toplic.

Leta 2008 zdravilišče doživi delno otvoritev prenovljenega Sofijinega dvorca. Po dvajsetih letih pa so končno ponovno odprli terme in zdravilišče Rimske Toplice.

Rimske Toplice (213m) ležijo v manjši kotlini ob reki Savinji, cesti in železnici, ki povezuje Celje in Zidani Most z Ljubljano.


Dolino obdajajo gozdnata pobočja okoliških hribov, v sebi pa hrani bujno vegetacijo eksotičnih rastlin. Rast jim omogoča blago predalpsko podnebje in bližina termalnih vrelcev. V zdraviliškem parku najdemo drevesa in rastlinje iz vseh kontinentov sveta. Tu domujejo svetovno znane orjaške sekvoje ali mamutova drevesa, kanadska čuga, japonska hiba, japonska cipresa, tisa, virginski brin, kalifornijska cedra…

Rimske Toplice so izhodišče za zanimive izlete na okoliške hribe: Lisco, Veliko Kozje, Kopitnik, Mrzlico, Šmohor. Od tod je lep razgled na bližnjo in daljno okolico.

Obširni gozdovi so zavetišče raznovrstni divjadi, zato so tudi krasna lovišča za drono divjad, srnjad, gamse, divje svinje. Čisti potoki (Gračnica, Ična) in ribniki na Marofu so pravi raj za ribiče; bogastvo postrvi, podusti, krapov, klenov.

Kraj se lahko pohvali s kulturno zanimivo cerkvico - Lurd, Aškerčevino v Senožetih in termami Rimske Toplice -